Ščitnica - regulator naše energije

Po najnovejših informacijah ima v Sloveniji kar 30 odstotkov žensk po štiridesetem letu probleme s ščitnico. Registriranih je 150 tisoč ljudi, ki jim ščitnica deluje preveč ali premalo, toda po ocenah naj bi jih bilo še veliko več neodkritih. Vemo, da obstajajo zdravila zanjo, toda nekoč ste omenili, da za ščitnico lahko veliko storimo tudi sami s hrano, sem omenila naši sodelavki Mariji Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh., ko sva se menili o novi temi.

 

»Res je. Toda najprej moramo vedeti, kaj ščitnica je. To je po izgledu majhna meteuljasta žleza, ki obdaja sprednji del sapnika pod grlom. Od zunaj je  niti ne vidimo in tudi otipamo jo težko, razen če je odebeljena. Izloča hormona tiroksin ali T4 in trijodtironin ali T3, ki nadzorujeta hitrost presnovnih procesov v telesu in spodbujata k tvorbi beljakovin ter k večji porabi kisika, kar posledično daje več energije. Tiroksin tudi ''prebuja celice'', ker stimulira celična jedra, da začnejo kuriti zaloge maščob. Trijodtironin ''vključi črpalke'', ki v celice prečrpajo beljakovine in glukozo. Posledica je – več energije. Lahko bi rekli, da ta dva hormona dajeta življenjsko energijo, preprečujeta utrujenost, skrbita za budnost, obrazu dajeta svilnat in napet videz, učinkovito pomagata pri hujšanju in še bi lahko naštevali. Samo delovanje ščitnice nadzoruje hipofiza v možganih, za pravilno delovanje ščitnice je potrebno vsklajeno delovanje obeh hipofize in hipotalamusa. In samo, če imamo normalno koncentracijo obeh hormonov v krvi, potem bodo telesni procesi v celicah potekali povsem normalno. Ali ščitnica deluje pravilno ali ne, ne moremo vedeti kar tako, marveč so potrebne laboratorijske preizkave. Z njimi pravzaprav posredno ugotavljajo količino tirotropnega hormona  ali TSH v krvi. Če je njegova raven visoka, to pomeni, da ščitnica slabše deluje, saj ta hormon spodbuja  delovanje ščitnice. In nasprotno, če je nizka, potem ščitnica pretirano deluje.«

 

Če ščitnica  deluje preslabotno ali preveč, so torej moteni presnovni procesi.

 

»Tako je. Če ščitnica tvori premalo hormonov, je vidno povečana in upočasni delovanje telesa. Včasih lahko te zunanje znake zamenjamo z znaki depresije, počasnost, brezvoljnost, počasni misleni procesi, hripav in počasen govor, otopel izraz in zaspan izgled. Srčni utrip je počasen, tako osebo nenehno zebe, zlasti starejši postanejo zmedeni in pozabljivi, zato te znake zamenjujejo celo z demenco. Pogosto ljudje s preslabotnim delovanjem ščitnice občutijo mravljince in omrtvelost v rokah, lasje postajajo redki in suhi, površina kože pa je hrapava in suha, obraz pa zabuhel. Pri akutnem zmanjšanem delovanju ščitnice bolnik  občuti bolečine ob požiranju in obračanju glave, ščitnica je občutljiva na dotik. Včasih je za zmanjšano delovanje ščitnice vzrok v hipofizi, ki ne pošilja zadostnih signalov, ker je preobremenjna ali ''prezaposlena'' z nadledvično žlezo, jajčniki ali trebušno slinavko. V takih primerih je treba prej pomagati hipofizi. Pri roki je takoj šipkov čaj, bogat z vitamini in minerali. Za hipofizo so najbolj pomembni vitamin E, vitamini B kompleksa in mineral mangan. Prav mangan je poleg joda zelo pomemben za tvorbo tiroksina. Če imamo pomanjkanje mangana ljudem pogosto šumi v ušesih in imajo omotico, vrtoglavico.  Mangan dobimo v polnovrednem kruho, lešnikih, makadamskih orehih, kokosovi moki, mendeljih, indisjkih oreščkih, soji, rjavem rižu, zelenem čaju, zeleni zeljenavi, grahu in rdeči pesi. Vitamin E je v pšeničnih kalkih, sončičnem semenu, lešnikih, mandljih, pinjolah, avokadu in špinači. Pri uživanju hrane z vitaminom E morajo biti previdni vsi, ki jim ščitnica prekomerno deluje: ti smejo začeti z majhnimi odmerki vitamina E in jih le postopno povečevati. Ponavadi so taki ljudje tudi vremensko občutlji; tem bi odsvetovala jedi, ki vsebujejo fenilalanin. Ta je v paradižnikih, špinači, jabolkah, korenju in rdeči pesi, sezamovem semenu, jajcih, pšenični beli moki, govejih jetrih, mleku, rižu, ovsu, grahu, koruzni moki in krompirju. No, pomanjkljivo izločanji obeh hormonov pa lahko botruje tudi debelosti....«

 

In golšavosti...

 

»No, golšavost se kaže v obeh primerih, tudi pri čezmernem delovanju ščitnice. V tem primeru se presnovna dogajanja zelo pospešijo, zato srce bije pospešeno in neredno, povečan je krvni tlak, opaziti je povečano živčnost in zmedenost takega bolnika. Ta se obilno poti, vroče mu je celo v hladnem prostoru. Tresejo se mu roke, koža je vlažna, na golenih zadebeljena, mučijo ga nespečnost, oči so solzne in pordele, občutljive na svetlobo in izbuljene, veke pa nabrekle. Nenehno je lačen, vendar hujša in muči ga driska. Pretirano delovanje ščitnice lahko sprožijo tudi dolgotrajno hitenje in nenehni stresi, prav nasproten učinek pa imajo dolgotrajna potlačena čustva, ko čutimo ''jabolko v grlu'' kot pravimo. Tedaj se bo delovanje ščitnice zelo upočasnilo. Vendar se nekateri srečujejo prej z nerednim delovanjem ščitnice kot pomanjkljivim. To se kaže v motnjah, zlasti v nihajoči energiji. Ščitnica se lahko tudi vname. Velikokrat tega niti ne opazimo, saj to ne vpliva na njeno normalno delovanje. Lahko pa se vnetje razvije  in tedaj je delovanje ščitnice zmanjšano. Ločimo tri vrste vnetja ščitnice: Hashimotov tiroiditis, sub-akutni granulomatozni tiroiditis ter tihi limfocitni tiroiditis. Hashimotov tiroiditis je avtoimunska bolezen. Omenila sem že, da delovanje ščitnice ugotavljamo z laboratorijskimi preizkavami, vendar pa po mnenju dr. Davida W. Rowlanda lahko tudi sami s preprostim testom zanesljivo ugotovimo, kako nam dela ščitnica. Takoj ko se zbudimo, še predno vstanemo, naj bi si izmerili temperaturo. Postopek ponovimo tri jutra zapored. Normalna jutranja temperatura naj bi bila med 36,5 in 36,8 Celzijevih stopinj. Če je temperatura pot to ravnijo, je delovanje ščitnice zmanjšano, če je nad pa povečano. Ženske z menstruacijo naj si temperaturo merijo drugi, tretji in četrti dan ciklusa. Naj bo kakorkoli, zdravljenje ščitnice zahteva pomoč zdravnika, hrana je tu lahko samo v odločno podporo.«

 

In kakšne'' rešitve'' imamo v hrani?

 

»Najprej jod.  Kar dve tretjini hormona  tiroksin je sestavljeno iz joda. Zato ima  pomanjkanje joda hude posledice. Ščitnica se poveča, ker želi proizvesti več hormonov, a jih ne more. Nastane golšavost kot prvi znak pomanjkanje joda. Drugi so še pomanjkanje elana, življenskih pobud, občutimo močno potrebo po spanju, mrazi nas, imamo hladne roke in suho kožo, depresivni smo, občutimo bolečine v prsih in imamo slabo koncentracijo. V naravi je joda največ v morski vodi, ob morski obali tudi v zraku, prav tako je povečana njegova koncentracija v rastlinah, ki rastejo v bližini morske obale. Jod kopičijo alge, veliko ga je v ribah in morskih sadežih. Zato je dobro pogosto uživati ribe, kot so sardele, skuše, vahnje in losos ter morske sadeže. Sicer je jod tudi v špinači, ohrovtu, koruzi, polnovrednih žitih, jabolkah in hruškah. Veliko ga je tudi v lanenem semenu, zato je te dobro primešati mlečnim jedem ali solatam; priporočljivo je uživati tudi lanneni kruh. Jod vsebuje tudi kislo zelje, zato ga je dobro uživati vsaj v zimskem času, ko druge zelenjave ni toliko. Vendar pa absorbcijo joda preprečujejo nekatere snovi v surovem zelju, repi in ohrovtu, zato tisti s pomanjkljivim delovanjem ščitnice le-teh ne bi smeli uživati presnih, prav tako tudi ne arašidov in soje.  Kuhanje ali dušenje te zelenjave pa zmanjša to tveganje kar za polovico. Pri pretvorbi joda v hormon ščitnice sodeluje tudi mineral selen. Tega največ dobimo v rdečem zelju, pa tudi v krompirju, korenju, poru, žitnih kalčkih, čebuli, česnu, paradižniku, brokoliju, rjavem rižu in kolerabi, morski hrani, tunini, morskem listu, jetrih, v brazilskih in indijskih oreščkih, v orehih, rozinah, pomarančah in otrobih. Od selena je odvisen encim dejodinaza, ki uravnava delovanje ščitnice. Prav nasprotno pa fluor, brom in klor zavirajo absorbcijo joda, zato pri preslabotnem delovanju ščitnice zaradi fluroa ni dorbo uživati posušene čebule, orehov, sardin v olju, sledi, prekajenega mesa in svinjskih jeter. Klor je v klorirani vodi, oljkah in soli.«

 

Vse to pa je najbrž priporočljivo pri tistih, kjer ščitnica prekomerno deluje...

 

Točno tako! Nasprotno deluje tudi kobalt, vendar pretirano uživanje jedi s kobaltom poveča ščitnico. Kobalt je v mesu, jetrih, mleku, školjkah in ostrigah. Toda pazimo: pogosto je vzrok za neuravnano delovanje ščitnice drugje, v želodcu. Največji problem je, da ima po 35 letu večina ljudi premalo kisline. V tem primeru se ne morejo beljakovine popolnoma razgraditi v aminokisline. Takrat se moramo izogibati beli moki, belemu rižu, enostavnim sladkorejm, ker vse to drastično zmanjša izločanje želodčne kisline. Pred obrokom je dobro spiti kozarec limoninega ali jabolčnega soka. Že večkrat sem tudi omenila, da je dobro meso pred jedjo pokapljati še z limoninim sokom. Želodčno kislino spodbujajo tudi rdeča pesa, avokado, zelena zelenjava in prehrana, ki vsebuje veliko holina: jetra, jačni rumenjak, kvas, lecitin... Pomembno je vedeti, da med jedjo ne bi smeli piti vode, vino pa lahko. Prav tako bi bilo dobro sadje uživati pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem. Želodčna kislina je pomembna prav zaradi tega, da se beljakovinska hrana razgradi na aminokisline in tako dobimo beljakovinski gradnik hormona ščitnice, tirozin, saj je tiroksin sestavljen iz dveh tretin joda in ene tretjine tirozina. Tega je veliko v govejem mesu, ribah, perutnini, tofuju, pustem siru, koruzni moki, jajcih, mleku, rižu, rži, sezamovem semenu, govejih jetrih, svinjini, sojini moki, grahu, mandeljnih, avokadu, bananah, fižolu, skuti, arašidih in bučnih semenih. Za pospeševanje nastajanja hormonov je nepogrešljiv cink. Veliko ga je v ostrigah, bučnih semenih in olju, telečjih jetrih, govedini, svinjini in sardinah, v poru, leči, špargljih, paradižnikih, papriki in rdečem zelju.«

 

Na začetku ste omenili, da tiroksin prebuja celice.

 

»Oba ščitnična hormona morata priti do celic, če naj opravljata svoji funkciji.  Za tiroksin velja, da ne potrebuje posebnega dovoljenja za vstop v celice. Toda če so celice zaprte, prav tako ne more vstopiti. Zato je zelo pomembno, da imamo prepustno celično membrano in membrano mitohondrijev, kar najlažje dosežemo z dopolnjevanjem z esencianimi maščobnimi kislinami omega3 in omega6. No, o njih sva že velikokrat govorili.«

 

Kaj pa vitamini?

»Najprej vitamini B kompleksa: B2, B3, B6, B12, folna kislina in biotin. Manjka sicer B1, vendar ta, če bi ga jemali ločeno, škodljivo deluje na ščitnico; to seveda ne velja za hrano in naravna prehranska dopolnila, če vsebujejo tudi B1 v kompleksu drugih vitaminov. No, prav tu velja poudariti, kako je lahko narobe jemati sintetične vitamine B kompleksa, pri hrani se to ne more zgoditi, saj telo vzame toliko, kolikor potrebuje. Vitamin B2 je v pivskem kvasu, mleku, jetrih, jajcih, govedini, ribah, jogurtih in fižolu. Vitamin B3 je v piščancih, jetrih, svinjini, v polnovrednem žitu, dateljnih, suhih figah in pšeničnih kalčkih. Vitamin B6 je v pivskem kvasu, kalčkih, govejih jetrih, govedini in bananah, tudi v soji, arašidih in zelju. Folna kislina je v špinači, beluših, korenju, jetrih, rumenjaku, marelicah, bučah, avokadu, solati, brokoliju in arašidih. Dober vir vitamina B12 so govedina, jetra, svionjina, jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki. Biotin pa je v govejih jetrih, rumenjaku, sojini moki, mleku, rižu in arašidnem maslu. Toda paziti moramo, kako nam dela ščitnica, saj nekatere od omenjenih živil ne bi smeli uživati pri prekomernem, druge pa pri preslabotnem delovanju ščtnice, kakor sem že navedla prej.« 

Za dobro kondicijo ščitnice je torej treba skrbeti...

»Ja, z ustrezno in raznovrstno hrano. Rada pa bi omenila še, da je treba ščitnične hormone tudi ustrezno zavarovati. Ker so molekule tiroksina v ščitnici zelo labilne, so pod hudim udarcem prostih radikalov, ki jih poškodujejo. Da bi to preprečili, moramo povečati vnos antioksidantov. To so karotenoidne in flavonoidne snovi, vitamina C in E in bioflavonoidi. Težav s ščitnico je preveč ravno zaradi neuravnotežene prehrane. Temu botrujejo razne enostranske diete, pomanjkanje hranil v prehrani, večja poraba hranil zardi pogostega stresa, industrijska predelava in napačen izbor dopolnjevanja hrane.«

 

 

 

Tabela:

Hrana, ki se je naj izogibajo ljudje pri:

 

slabše delujoči žlezi ščitnici   

preveč delujoči žlezi ščitnici   

sveže zelje

soja

arašidi

ohrovt

oljke

orehi

sardine

mandlji

pšenična bela moka

špinača

rdeča pesa

sezam

jetra

oves

koruza

 

Tej hrani naj se izogibajo toliko časa, dokler se stanje ne izboljša.

© Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Maribor, 2012   |   Izvedba: lahkotnost.si » Preprosto. Uporabno. Kadarkoli.

 

urejanje strani